Zakaj uporabljati UV leče

Ni minilo dolgo časa od moje zadnje objave, a očitno sem kar preveč hvalil moj objektiv 70-200 f4 in ko sem ga občudoval postavljenega na mizi, je pritekel mimo moj pes in ga zbil na tla. Nemočen sem pogledal kako je padel in seveda prestrašen pogledal rezultat. Sedaj želim svojo srečo v nesreči deliti še z ostalimi in mogoče koga prepričati v kot kaže zelo pametno dejanje.

Če preidem k zadevi - Zakaj uporabljamo in dajemo denar za UV leče?

ZATO!

Presrečen sem, da se je zato tako dobro izteklo. Mogoče bi bilo to lahko prednja leča!

Ste mogoče v dilemi ali se vam splača zapravljati za lečo? :D

Test: Canon 70-200 f.2.8 L

Že kar nekaj časa me na koncertih malo moti zaslonka na mojem 70-200 in sicer f4. Neštetokrat sem razmišljal, kako lepo bi bilo imeti f2.8 različico in sem si jo zato šel ogledat in sprobat v 3A servis v Ljubljano. Odločil sem se, da tukaj objavim nekaj fotk in malo povem o objektivu, če koga mogoče zanima isto, kar je mene.

Sam objektiv je odličen, v primerjavi z mojim 70-200 f4 L pa tudi ogromen (za informacijo: tehta 1310 g, moj pa le 705g :D). Kar se kvalitete slike tiče sta v primerjavi zelo podobna in f4 različica ne peša za f2.8. Zelo dobro je da f2.8 pride skupaj z nogo (ringom), ker f4 ne in je delo s stativi malo bolj nerodno, vendar to zaradi male teže ni tak problem. Hitrost AF je naravnost bliskovita. Objektiv ostri kot za malico tudi v temnih prostorih in sem imel občutek, da se je pri tem bolje odrezal od mojega f4.

Še informativna cena bi bila za 70-200 f2.8 ~ 1300€ (70€ cashbacka) za 70-200 f4 pa ~ 700€. Cena je skoraj po teži :D.


Absolutno gre za stvar, ki že na prvi pogled pritegne vsakega Canon privrženca. Belina je neopisljiva ;). V višino sega kar par centrimetrov dlje od f4 kanona.
Zaslonka je seveda v kompletu in takoj izda, da ne uporabljate cenejše f4 različice, ki ima navadno okroglo cev.
Seveda je v kompletu tudi trpežna obložena torbica, kajti tak korenjak ne gre v vsako malo torbo za čez ramo, vsaj v mojo, ki sem jo imel seboj, ni šel.
Bokeh je pri f2.8 tudi z razdalje čudovit in zelo mamljiv.
Ta avtomobil je slučajno pridrvel mimo okna prodajalne in prodajalec mi je prijazno odprl steklena vrata, da sem ga lahko s pomočjo hitrega AF zadel ravno ko je zapeljal v lužo. Seveda me je objektiv pri tem malo presenetil in globoko zamrznil dogajanje z 1/1250s in to pri iso 100 sredi oblačnega popoldneva - nimam ravno veliko objektivov z f2.8.
Portret narejen iz štirih metrov na 200mm v notranjih prostorih se je izšel dobro kljub izredno slabi svetlobi in iso zgolj 400 - ostro kot britev.
Na hitro slikano z zgornjo točko ostrenja, ki me zelo rada preslepi in ostri drugam, pa je vendar ostro kot je treba.
Če podam svoje celovito mnenje, ki sem si ga oblikoval o objektivu. Gre za zelo dober kos opreme, ki se ga nebi branil, ampak njegova cena, teža in ogromnost mi v tem pogledu nista odgovarjala in sem se odločil še nekaj časa ostati z mojim f4, ki je za ceno 700€ odličen in fenomenalno uporaben objektiv. Prednosti kot so lažje prenašanje, manj zavzetega prostora in hiter AF, predvsem pa skoraj polovična cena so njegovi aduti in s tem se bo strinjal marsikateri njegov uporabnik.
Za vse ki pa o takih objektivih niste razmišljali in gledate druge ala sigma in ostale objektive(ki niso slabi objektivi) lahko rečem le: L stands for Luxury ;).

Tekma zvezd za Darka - dobrodelna tekma

V soboto 28.6. je na nogometnem stadionu na Prevaljah potekala dobrodelna tekma zvezd za Darka. Darko je fant na prvi sliki na vozičku in je 98% invalid. Zaradi bolezni mu odmirajo mišice in lahko premika zgolj še prste na roki, kar mu onemogoča vsakršno samostojnost in komunikacijo s svetom, razen pogovarjanja. Namen tekme je bil zbiranje denarja za konzolo, ki bi Darku omogočila povezavo z računalnikom in tako s svetom. Konzola stane 6300€, zato je to za njegovo družino precej prevelik strošek in vsi jim poskušamo pomagati.

Če bi še kdo želel pomagati lahko pošlje SMS s ključno besedo POMOC na 1919 tako prispeva 1€ in ta denar bo šel za Darka. Prav tako so možni še drugi načini prispevanja. Več o tem lahko preberete na MLADI ZA MLADE . (klik)


Kar nekaj časa pred tekmo je na stadion prišel Darko, ob njem pa sta bila njegova mama in oče.

Fantje iz ekipe zvezd pozirajo.
Tukaj je na igrišče prišla še ekipa zvezd za Darka in pričela s kratkim ogrevanjem.
Darko v pogovoru z njegovo osebno zdravnico dr. Koželjevo, ki je oblikovala idejo za pomoč Darku.
Glavni sodnik tekme je bil Drago Kos.
Skupinska slika vseh igralcev ekip zvezde za Darka in Korotana ter Darka.

Prva začetna žoga je pripadala že prej omenjeni Darkovi zdravnici dr. Koželjevi.
Par slik iz same tekme, ki jih verjetno ni potrebno komentirati, ker govorijo same zase.






Med polčasom se mi je s tribune filmsko nasmehnila tudi moja boljša polovica.

Eden od strelov enajstmetrovk.
Na koncu so z golom Zaveca povedli in zmagali ekipa zvezd za Darka. Veselje je bilo nepopisno.

Da mi med tekmo ob robu igrišča nebi bilo preveč dolgčas in bi bil osamljen, sta poskrbela dva fotografa meni sicer neznane identite. Fotografirala sta s precej večjimi kanoni in Canoni kot jaz, zato jima dajem mesto v tej objavi.Z Darkom se je fotografirala tudi zborovodkinja ŠMePZ Mohorjan Helena Buhvald, ki je na tekmi odpel himno.
Po tekmi sta se o dogajanju na hitro pogovorila organizator Boštjan Gorenšek in Darko.
Boštjan je imel v Centru pred začetkom koncerta kratek nagovor.
I.C.E. med izvajanjem njihovega komada posvečenega Darku.
Še I.C.E z Darkom.
Malce kasneje se nam je pridružila tudi Alja ...
in za Darka pred začetkom koncerta odpela pesem A veš.

Po napornem dnevu so fantje pomagali Darku priti iz lokala in se posloviti od njega do prihodnjič.
Tu je še zadnja fotka tega čudovitega dneva, ko človek vidi, da ljudje še imajo srce!

Rim - Vatikan

Prišel je čas za prvo obširno objavo tukaj na blogu. Iz naslova ste lahko razbrali, da je šlo za potovanje, ki sem se ga lahko udeležil kot pevec ŠMePZ Mohorjan in sem bil resnično počaščen, da mi je bilo to omogočeno. Cilj potovanja je bil koncert v Vatikanu, na katerem smo predstavljali Slovenijo, ki trenutno predseduje EU. Potovanje je trajalo 4 dni in zato fotografij (kot se za Rim in Vatikan spodobi) ni malo.

Posebna zahvala gre seveda slovenskemu veleposlaniku v Vatikanu g. Reberniku, da nas je povabil na koncert in pa zahvala Jožku Kertu, ki se je kot predsednik društva Mohorjan odzval na vabilo in nas spravil tja.

Pa če kar začnemo s fotografijami. Moram poudariti, da na trenutke, ko bi lahko naredil boljše fotografije, enostavno to ni bilo mogoče, ker sem bil navdušen in očaran nad videnim.


Prva fotografija je samo za občutek, kako je potovanje potekalo in koliko nas je bilo (bil je še en avtobus spremljevalcev).
Kaj hitro je minil dan med vožnjo in že se je za grički Toskane skrilo sonce.

Glavna vpadnica pred Rimom. Fotka je nastala samo ena in to malenkost nenatančno, ampak še vedno se vidi italjanski način vožnje - potem pa se v Ljubljani kregajo :D.Cerkev sv. Pavla v Rimu je ena najširših cerkva na svetu - širša je od cerkve sv. Petra v Vatikanu. Na zgornjem robu (v tistih krogih) so mozaiki prav vseh papežev do sedaj - tudi Benedikta XVI.
Nisem bil edini fotograf na krovu. :).

Na desni g. Jožko - na levi Kaja - v ozadje pa se je vrinila cerkev sv. Petra - med njunima glavama pa ob slovesnostih maha papež :)
Tudi moja draga poje in pozira.


Pa tudi Klemen ja nastavil svoj pomežik soncu ravno pred mojega 70-200.
Cerkev, v kateri smo peli, je bila okrašena s kipi okostnjakov.
Prvi preizkus je bil dokaj uspešen - dokler nisem prišel peti tudi jaz.

Naša predraga zborovodkinja Helena si je grizla prste že 4 ure pred samim začetkom koncerta.
Vsi nastopajoči: levo godalni kvartet Feguš, mezzosopranistka Valentina Ovnič, Zbor, na sredini g. Rebernik, g. Kert in župan občine Prevalje g. Tasič, na desni pa še dva člana kvarteta, tenorist Marjan Trček in trobentača Jani Lorber in Jure Gradišnik - manjka pa še Maks Strmčnik - organist
Rim je slavno mesto, vendar zelo, zelo umazano.
V tem neredu se najde tudi prostor za zelo stare avtomobile.
Obzidje, ki loči Vatikan od Rima - ni čudno da sta si tako različna.

Slovesna predaja denarja za taksi (smejoči a.k.a. boogie, je zjutraj prespal avtobus) :).
Na sprejemu v pisarni našega veleposlanika so nas lepo sprejeli in nam postregli.

Veleposlanik nas je potem popeljal v sprejemno dvorano, kjer papež sprejema ljudi, ko je dež itd. Notri prideš samo s posebno vstopnico in ima 6200 sedežev in 12400 stojišč.Papež iz odra dvorano vidi takole (to je polovica, več ni šlo noter):
Boštjan je razmišljal o veličini svetih objektov, ali pa tudi ne.

G. Strmčnik se je odločil, da počije na nagrobniku.
Preddverje cerkve sv. Petra - zopet vse v zlatu.
Sveta vrata so ena od 4-ih vrat v cerkev in jih odpre papež enkrat na 25 let.
Notranjost je neverjetna in tudi ogromna.
Črke na napisu so visoke 1.5m, s prejšne slika pa lahko vidite da so majhne proti sami cerkvi - kakšen je šele ta kip, ki visi na steni.
V cerkvi je za steklom eno Michelangelovih največjih del - Pieta.
Baldahin, pod katerim papež mašuje, je težak 26 ton in visok 9 metrov.
Angelski grad
Številni vodnjaki te presenetijo: zelo zanimivo oblikovan konj z ribjim repom, ki gleda iz vode.

Ena cerkev
Še ena cerkev
Panteon iz 1. stol. pr. Kr. 43m v širino in višino
Skozi luknjo v kupolastem stropu nikoli ne pade dež in je edina razsvetljava. Zanimivost - luknja je velika 9m in cel prostor je dovolj svetel brez dodatne osvetlitve. Do sedaj še ni razlage.
Kako svetla je dejansko notranjost.

Še ena cerkev.Pogled iz visokih stopnic.
Ekipa, ki je potovala v petek popoldne po Rimu.
En zanimiv avtoportret. Slikal sem se v Klemnov objektiv - on pa mene nazaj. ;)
Razgled je bil lep.
Jure bi Rim zaužil tudi skoraj dobesedno.

Čas je bil popoln za silhuete, ampak ni prostora za vse.
Zaradi neke državne proslave je gorel ogenj v velikih baklah, vojaki pa so ga stražili.
Skuterjev je povsod polno, ampak tega mi je uspelo ujeti res zanimivo.
Brez obiska znanega koloseja seveda ni šlo.
Ena najbolj znanih fontan v Rimu je fontana Trevi, kajti gre za naravni izvir ene najbolj čistih voda v mestu. Možno si jo je tudi naliti - na desni strani je speljan manjši izvir in zelo dobro odžeja.
Izvir je privlačen celo za galebe.

Vseh teh znamenitosti ne bi videli, če ne bi bil naš vodič (ki je bral iz knjige) Marko. Je treba reči, da mu je šla stvar zelo dobro od rok.


Vseh ni navdušil tako zelo kot mene.
Med potjo nazaj smo se ustavili še v majhnem mestu na skalah, ki je bilo nekoč papeška utrdba. V tem mestu pa se je našel prostor za eno večjih katedral - in je resnično ogromna.

Zadnja fotografija pa je zelo slab poskus združitve dveh fotk (nimam ne izkušenj, ne programa). No, se pa vsaj informativno vidi, kako je katedrala dejansko izgledala. Vidi se tudi njena velikost napram ljudem, ki hodijo pred njo.

To je to. Slik ni malo, ampak še zdaleč niso vse (800). Srečno smo prispeli domov in ostali so resnično čudoviti vtisi.