Prvič po dolgem času: Portreti v jeseni

Po dolgem času se vračam s pisanjem bloga. Za vse, ki ste bili prepričani, da ne bom nikoli več pisal, je torej to dokaz, da me ne poznate dovolj dobro. Vsekakor bi bilo prehitro sklepanje, da bom blog sedaj pisal bolj redno, prav tako zmotno, ker ne morem ničesar obljubiti.
Vračam se z željo, da se mi bo končno ob kakšni moji objavi nabral kakšen komentar v obliki prepotrebnih smernic za moje nadaljne delo. Definitivno sem (vsaj po tem, kar mi drugi govorijo) od zadnje objave že kar precej napredova, in zato me toliko bolj zanima, kaj bodo imeli povedati drugi.
Nov blog pa bo obenem imel tudi nekaj novosti:

• Velikokrat prebiram bloge in seveda me mnogokrat zanima "Kako pa sploh naredim tak posnetek?", zato sem se odločil, da bom vsaj okvirno, da ne izdam vseh skrivnosti, pisal poleg fotografij ali serije tudi približne nastavitve in uporabljeno opremo.

• Konkretno bom zmanjšal število objavljenih fotografij, da si tako olajšam življenje (to uploadanje me bo pobralo) in tudi povečam število objav.

• Poskušal bom pisati korektno in bolj natančno vsaj kar se raznih primerjav, testov itd. tiče. + tule pridejo še vsi ostali možni popravki, ki se jih trenutno ne spomnim!

Zdaj pa bom kar prešel na to objavo, v kateri bom predstavil dve fotografiji modela s katerim sva se tako dobro spoznala, da sedaj že pridno prazni mojo denarnico - no, kakorkoli že, da pojasnim.
Fotografiji sta nastali v jesenskem času. Uporabil sem seveda svojega Canon EOS 400d in tisti objektiv za 80€ 501.8 II. ISO seveda na 100, ker ni bilo nobene potrebe po več in F2.2.

Lahko še dodam, da me je tale fotografija kar pošteno zmatrala, saj sem moral na češnjo, ampak vse za dober posnetek.




Na koncu še samo omenim, da sedaj že gulim novo mašino in to je Canon eos 50d in sem srečen, kot še nikoli - kar pa ne pomeni, da si ne želim še boljšega). V zbirko mogočnih pa sem dodal še 17-40f4 L in sedaj je nahrbtnik še bistveno težji in še težje mi bo, če mi pade iz rok ali pa mi ga kje izmaknejo.